Cine, Zahodna Cina, Raz veveric (Scoiattoli Kante)

Enostavno, stene, ki te ''vržejo na rit''. Cine. Takšen vtis so napravile tudi name. Že prvič, ko sem jih zagledal iz zahodnega sedla poti proti steni in tudi sedaj je bil prav enak občutek. Kar precej smeri sem že preplezal tu, pa me še še vedno zelo privlačijo. Manjka mi še veličasten severozahodni raz Zahodne Cine. Po njem poteka smer Raz kortinških veveric, ki so ga leta 1959 preplezali A. Michielli, L. Lorenzi, G. Ghedina in L. Lacedelli. Prvo prosto ponovitev pa naj bi opravil zelo poznan alpinist ''Zinneman'' C. Hainz. Ocena VIII. Oprema: klini vseh kvalitet, od skoraj novih, do originalov. S sabo je torej dobro imeti manjšo zalogo klinov, če katerega ven potegneš s kompletom. Ker je kar nekaj poči, kjer so verjetno prvi plezalci s pridom uporabljali lesene ''kajle'', pridejo sedaj zelo prav zatiči. Skala marsikdaj malce dvomljiva, a to so Cine in rumena skala Dolomitov. 

Smer, ki je name pustila spet pustila velik vtis. Po uspešnih vzponih v takšnih smereh, se več dni počutim kar malce izpraznjeno. Dan v takšni steni in smeri da toliko vtisov, da rabim kar nekaj časa, da jih ''predelam''. Cine so mi zopet dale nepozaben dan, ki me bo vlekel v tole početje upam da čim dlje. Ja, seveda, bila pa sta tudi dva krasna dneva z Andrejem in njegovimi in upam, da bova še kaj takšnega ponovila.

Sella, Mur del Pisciadu, Oro e Carbone

Letošnje poletje so za mano krasni hribi in smeri, a vendar mi manjka to kar me najbolj žene, nekakšna pika na i sezone. Upam na Dolomite in kakšno od smeri, ki si jo želim že dalj časa. Tokrat je pred pred nami zelo lepa vremenska napoved za ves teden in sedaj moram najti ustreznega soplezalca, za smeri, ki si jih želim. Z Andrejem Troštom sva nekako dogovarjava že dva meseca. Trenutno je z družino že nekje v hribih in ko se uspeva slišati po telefonu, je takoj za stvar. Dobimo pa se kar nekje v okolici prelaza Gardena. 

Tako se v torek zjutraj sam peljem proti Dolomitom. Lienz, Toblach, malce iskanja prave ceste proti Corvari  v Brunecku. Malo pred Corvaro že dohitim avtodomom s Krško registracijo. Tako se najdemo. 

Iz Corvare pa še malo proti prelazu Gardena in smo pod strmo steno Mur del Pisciadu. Tu sem že plezal smer Ottovolante, o smeri Oro e Carbone, ki je moj cilj, pa sem slišal in bral, da je še lepša kot prva. Le mokra je zelo rada. Tokrat je že kar nekaj suhih dni, tako da res upam, da je suha.

Ko z Andrejem prideva pod steno v smer ravno vstopa naveza, tako da čakava slabo uro, nato pa za njima. Že prvi raztežaj je krasen, previsno z luknjami. V drugem raztežaju naletiva na nekaj mokrote. Čez četrti pa pošteno teče, je pa tu možen obvoz po sosednji smeri Anton aus Tirol. To naredita plezalca pred nama in seveda tudi nama ne preostane drugega. Na skici, ki jo prilagam, je ta raztežaj ocenjen s 7a+, na skici www.planetmountain, Anton aus Tirol pa 6c+,. Kakorkoli raztežaj je predvsem zelo lep, čudovita skala, luknjice, poličke, krasna vzdržljivostna plezarija. Po tem raztežaju se s pribl. deset metrsko prečnico vrneva v Oro. In nadaljevanje je ... kaj reči, da ne bom pretiraval, vsaj zame,  sanjsko plezanje. 

Smer s petimi zvezdicami, opremljena s svedrovci, nekako S2/3. Avtorja Francesco Piardi in Francesco Tremolda. Ocena 7a (6c obv.). Oprema: kompleti.

Ojstrica, Spominska smer Iva Reye-Zmaj

Tokrat še ena naša klasika. In res je lepa. Prvič sem jo plezal v prvem letu mojega alpinističnega udejstvovanja, drugič pred 18 leti. Tako sem se sicer spomnil nekaterih delov, kaj veliko pa ne. 

Za smer vsekakor velja, da poteka v res  dobri skali za naše hribe. Plezanje je lepo in v zgornjih raztežajih lepo izpostavljeno. 

Spet sva skupaj z Lukatom, ki mu tokrat že toliko zaupam, da plezava izmenično in res nama gre fajn. Čez smer sva v dobrih 4. urah. 

Smer je dobro opremljena s klini. Sidrišča so v glavnem opremljena z dvema klinoma. Malce še o težavnosti. Že pred 18. leti sem si v beležko ob vpisu vzpona napisal predlog ocene VII za najtežji raztežaj in VI za raztežaj pod njim. In tudi tokrat se s tistim zapisom popolnoma strinjam. 

Wilder Kaiser, Fleischbank, Via Classica+S raz

Drugi dan Wilder Kaiserja. Zvečer se skupaj odločimo, da gremo smer, ki jo lahko gremo skupaj v dveh navezah. Tako predlagam smer Via Classica, kar je soglasno sprejeto. Gre sicer za moderno navrtano smer, ki zelo dobro išče naravne prehode in odlično skalo v SZ steni Fleischbanka. 

Smer je res lepa. Navrtana, po moje, za oceno opremljenosti S2, težavnosti 5. V smeri so tako potrebni le kompleti (10).

Njena dolžina je pribl. 450 m, nato pa moramo do vrha nadaljevati po S razu. Ta na nekaterih delih doseže težavnost do 3. Ga je pa do vrha še približno za 250 m. tako se nabere kar lepa tura. Sledi še kar dolgi sestop. Kljub svedrovcem je to lepa alpinistična tura!

Dobre podatke o smeri lahko dobimo na internetni strani bergsteigen.